Meditiraš kaj?

S tem vprašanjem sem se že srečal večkrat v svojem življenju. Kot otrok sem vedno odgovoril, da to ni zame. Saj še nisem razumel, kaj meditacija je. Vendar sem jo izvajal vsak dan, samo tega se nisem zavedal. Kadar nisem mogel zaspati, sta mi starša rekla naj štejem ovčke kako skačejo čez ograjo. In to mi je omogočilo spanec. In štetje ovčk je le ena izmed neskončno mnogih različnih oblik meditiranja.

V domačem okolju, nismo imeli redne kulture skupnega meditiranja, oz. je nismo tako poimenovali. Tudi v aktivnostih izven domačega okolja, nismo nikoli izvajali meditacije ali se podrobno pogovarjali v njej. Do meditacije imamo v zahodni kulturi dostikrat predsodek mistike ter šarlatanizma. Kar je čisto normalno, saj je ta pojem meditacije nastal in prišel iz drugih kultur. Naše okolje je skozi zgodovino poimenovalo meditacijo molitev. To sem pa delal, vse do birme. Vendar nikoli s srcem in raziskovalno radovednostjo. Posledično mi tudi molitev nikoli ni omogočala njenega razumevanja.

Obdobje srednje šole in fakultete mi tudi ni predstavilo pojma meditacije. In tako sem ostal sam in prepuščen samemu sebi pri iskanju razumevanja meditacije. Stric Google ter neskončne police knjig, jo predstavljajo vsak na svoj način in pod svojim razumevanjem. In teh tehnik je res veliko dandanes. Najpogosteje uporabljene so zavedanje, čuječnost, somatika, hipnoza, živeti v trenutku in v stiku s seboj ipd. Dostikrat sem pri branju zaznal, da se veliko tehnik predstavlja na način, kot da je njena pot edina, ki te pripelje do željenega cilja. Ob pozornem branju, premisleku in primerjanju različnih vsebin, sem prišel do zaključka, da so vse tehnike v vsebini in principu izvajanja dosti podobne. Ključnega pomena je, da razumemo različne že postavljene tehnike, samo kot drugo perspektivo. Uporabimo te informacije, kot pomoč pri sestavljanju svoje tehnike meditacije. Jaz danes meditacijo dojemam kot sposobnost osredotočanja. Da znam nadzorovati tok svojih misli. Osredotočam se lahko na 4 različne stvari. Ena izmed možnosti je osredotočanje na tok svojih misli. To pomeni, jaz ustvarjam vir informacij in sem osredotočen na njih. To lahko prikažemo na primeru vizualizacije. S svojimi mislimi rišem, kako raste drevo.

Lahko se pa osredotočam na zunanji vir informacij. Odličen primer je za to, poslušanje glasbe. Se namestim v udoben položaj in sem osredotočen samo na glasbo. Na vsak ton, takt in kaj mi glasba poskuša povedati.

Ostane mi še osredotočanje na svoje telo. Med gibanjem bom v polnem zavedanju svojega gibanja. Moj gib nikoli ne prehiti moje misli, ampak sta ves čas povezana.

Osredotočen sem tudi na lahko na svoje občutke. Sem pozoren na svoje počutje po obroku, treningu, neprespani noči ipd.

Čas, ki ga preživimo v stanju osredotočenosti je čudovit trening za vse aspekte našega življenja. Saj nam omogoča boljše nadzorovanje toka svojih misli, zaradi boljše osredotočenosti na dejavnost, ki jo izvajamo, smo bolj efektivni in produktivni. Z zavednim gibanjem drastično zmanjšamo dejavnike tveganja za akutno poškodbo in kronične degenerativne spremembe. Večje razumevanje naših občutkov, nam omogoča boljše upravljanje našega telesa. Jaz razumem svoje občutke, kot števce v avtomobilu. Saj mi posredujejo informacije o delovanju mojega telesa. Jaz pa moram uporabljati te informacije, saj z njihovo pomočjo lahko upravljam svoje telo na “zelenih obratih”, oz. na najbolj optimalen način zame.